Tali vave: O le a le mea e iloa ai le mea e pupuna ai?

Ituaiga o Molecules: o ituaiga o molemole e faia ai se vai faʻatonu lona pupuna itu. Afai o le intermolecular malosiaga i le va o mole e: matua malosi, o le pupuna manatu o le a fai si maualuga. fai si vaivai, o le pupuna manatu o le a fai lava maualalo.

O le a le afaina o le pupuna pupuna?

O le mea e fa'apuna ai le vai e fa'alagolago i le vevela, le mamafa o le ea, ma le mamafa o le ausa o le sua. A tutusa le mamafa o le ea ma le mamafa o le ausa o le vai, o le a amata ona faʻapuna. Pe a fa'apuna se vai, o le a le mea o lo'o i totonu o pua'a?

O le a le mea e sili atu ai le maualuga

Fa'apuna. … O molelaʻau tetele e iai le tele o electrons ma nuclei e fausia ai van der Waals malosi faatosina, o lea e masani ai ona maualuga atu a latou mea faʻapipiʻi nai lo mea faʻapipiʻi tutusa e faia i molelaiti laiti.

E fa'afefea ona e va'ai ni mea e pupuna ai?

3 Fa'asologa e A'afia ai Fa'apuna

  1. O le malosi fa'atatau o 'au va'ava'ale'a e fa o le: Ionic > Hydrogen bonding > dipole dipole > Van der Waals dispersion forces. …
  2. E fa'atupula'ia mea fa'apuna a'o fa'ateleina le aofa'i o kaponi.
  3. O le lala e fa'aitiitia ai le mea e pupuna ai.
E FIAFIA:  E mafai ona e tunu moa umi tele?

25 oketopa 2010 g.

O le a le mea e a'afia ai le vaipuna i le kemisi fa'aola?

A'o fa'atupula'ia le aofa'i o kaponi kaponi po'o le umi fo'i o filifili kaponi-carbon, e fa'atupuina fo'i le mea fa'apuna. E mafua ona o le malosi o le tosina i le va o molelaʻau e faʻateleina aʻo faʻaumiumi le mole ma tele atu eletise.

E fa'afefea ona e iloa o le a le mea e sili ona maualuga lona fa'apuna?

Fa'apuna ma Omiga. … Mafaufau o le mamafa i luga aʻe o le vai o loʻo oomi i lalo i luga o le fogaeleele, e faigata ai mo mole mole ona sosola i totonu o le vaega o le kesi. O le tele o le mamafa, o le tele o le malosi e manaʻomia, o le mea lea e maualuga ai le mea faʻafefe i le maualuga o le mamafa.

O le a le mea e aʻafia ai le faʻaliusuavai ma le pupuna?

A fa'apipi'i fa'atasi mole mole, o le mea e sili atu lona liusuavai nai lo se mea e iai molela'au e le lelei le fa'aputuina. Mo se faʻataʻitaʻiga, o molelaʻau neopentane tutusa e sili atu le maualuga o le liusuavai nai lo le isopentane, lea e le lelei le teuina o mole. Ole tele mole mole e a'afia ai fo'i le mea liusuavai.

O le a le suavai o loʻo maualuga le pupuna?

Fa'amatalaga: Acetone 56.0 ∘C .

O le a le tulaga o lo'o i ai le mea e fa'apuna ai?

O le fa'atuputeleina o le fa'apuna (ma le mea fa'afefeteina) e mafai ona fa'atatau i le fa'atuputeleina o malosiaga fa'atasi (van der Waals). Ole numera ole eletise e faʻateleina i elemene taʻitasi e alu i lalo o le vaega, e taʻitaʻia ai le faʻateleina o dipoles le tumau lea e mafai ona faʻatutuina.

O le fea vailaʻau o loʻo i ai le maualuga liusuavai ma faʻapunaina togi?

I le leai o ni mea fa'akomepiuta e mafai ona iai le vai e pei o se vai e sili ona mālūlū i lalo i le −48.3 °C (−54.9 °F; 224.8 K) a'o le'i malulu. O le elemene vailaʻau e sili ona maualuga le liusuavai o le tungsten, i le 3,414 °C (6,177 °F; 3,687 K); O lenei meatotino e sili ona lelei le tungsten mo le faʻaaogaina o filaments eletise i moli moli.

E FIAFIA:  Fesili: E fa'afefea ona fa'avela fuamoa i totonu o se kuka fuamoa?

E i ai ni faʻamaʻa maualuga aisa i le 'ava malosi?

O mea fa'apuna o 'ava mālosi e sili atu le maualuga nai lo mea o alkana e tutusa le mamafa mole mole. … O le tele o nei eseesega e mafua mai i le malosi o le ethanol ma isi ava malosi e fausia ai sootaga o le hydrogen intermolecular. (Va'ai le pipii o vaila'au: Intermolecular forces mo se talanoaga o le fa'aogaina o le hydrogen.)

O le fea lotoa e iai le pito pupuna pito maualalo?

1 Tali Tomai

O le tasi e sili ona vaivai le IMF o le a maua le pito sili ona maualalo. O le CH4 e na'o le ta'ape'a malosi a'o isi uma o lo'o i ai le ta'ape PLUS po'o le dipole-dipole (HCl, H2S, NH3), ma/po'o le hydrogen so'oga (NH3). O lea la, o le CH4 o le a maua le pito sili ona maualalo.

O le a le mea e pupuna ai le HCL?

-121.1 ° F (-85.05 ° C)

E fa'afefea ona e iloa le mea e fa'apuna a'e ai se fa'afefiloi?

Intermolecular forces (IMFs) e mafai ona faʻaogaina e vaʻai ai mea faʻafefe. O le malosi o le IMF, o le faʻaitiitia o le mamafa o le ausa o le mea ma maualuga le mea e faʻafefe ai. O le mea lea, e mafai ona tatou faʻatusatusa le malosi faʻatatau o le IMF o mea faʻapipiʻi e vaʻai ai a latou mea faʻafefe.

O lea ou te kuka